Glavni namen te strani je ustvariti središčno spletno mesto, kjer bodo uporabniki in ustvarjalci odprtih izobraževalnih virov zlahka našli informacije na to temo v slovenščini.
Odprto znanje je znanje, ki ga lahko vsak uporablja, predeluje in razširja brez pravnih, družbenih in tehnoloških omejitev. Odprti podatki in odprte vsebine, odprta znanost in odprto izobraževanje, odprta strojna oprema in odprta računalniška oprema so vsi gradniki odprtega znanja in posledično odprte družbe. Odprti izobraževalni viri, zanje se uporablja mednarodna kratica OER (angl. Open Educational Resources – OER), so prosto dostopne digitalne vsebine izdane z odprtimil licencami, ki jih lahko uporabljamo za učenje, poučevanje in raziskovanje. |
Inovativna odprta učna okolja so fleksibilna okolja, ki se na eni strani prilagajajo različnim uporabnikom in uporabnicam, na drugi strani pa novim učnim praksam in pristopom. Združujejo tako fizične, socialne in pedagoške vidike procesa izobraževanja kot tudi rezultate izobraževanja. So eden od gradnikov strategije odprtosti izobraževanja in tudi odprte znanosti.
Med inovativna odprta učna okolja sodijo: (1) odprti izobraževalni viri, (2) odprt dostop z odprtimi podatki ter (3) odprti modeli ter sistemi priznanj in akreditacij. Ker gre za okolja, ki so odprta in fleksibilna, neprestano spodbujajo k inovacijam in vključevanju različnih zainteresiranih, pri tem pa ne gre nujno in samo za tradicionalne izobraževalne skupnosti.
Inovativno učno okolje je odprto, prožno, sodelovalno, varno, učinkovito in podprto z infrastrukturo, mrežo, didaktičnimi sredstvi in pripomočki. Spodbuja in razvija sporazumevalno zmožnost in pismenost, kritično mišljenje, reševanje problemov, večjezičnost, ustvarjalnost, odgovornost, sposobnost odločanja, radovednost…
Prednosti odprtega izobraževanja je več:
– prosto dostopno vsem in vedno, zaradi česar ima globalni karakter,
– večinoma brezplačno,
– vnaša potrebno fleksibilnost v tradicionalne načine izobraževanja, sledi razvoju in skoraj sočasno vključuje nova znanja in potrebe,
– omogoča prilagajanje izobraževanja posamezniku oz. posameznici in s tem personalizacijo ter samoučenje,
– ker temelji predvsem na sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologijah (IKT) in interaktivnosti, je vseživljenjsko, vseprisotno, zabavnejše, raznoliko in bolj odprto za različne zainteresirane javnosti,
– spreminja vloge deležnikov, institucij ter vpliva na spreminjanje tradicionalnih pristopov izobraževanja.
Odprto izobraževanje zahteva drugačna znanja in kompetence ter nove vloge učiteljev, izobraževalnih institucij in države. Obstoječe programe izobraževanja in usposabljanja bodočih učiteljev je potrebno nadgraditi in prilagoditi novim razmeram. Ključne kompetence pri kreiranju OER so poznavanje IKT orodij, licenciranje ter poznavanje ustreznih didaktičnih, pedagoških in metodoloških modelov. Razviti je potrebno nove programe in prilagoditi sistem nagrajevanja potrebam po drugačni angažiranosti, inovativnosti pri izobraževanju ter sprejemanju sodelovalnega učenja.
Odprta pedagogika je praksa sodelovanja s študenti kot ustvarjalci informacij in ne le da so samo njihovi potrošniki.
To je oblika izkustvenega učenja, pri kateri učenci skozi dejanje ustvarjanja pokažejo razumevanje.
Izdelki odprte pedagogike so ustvarjeni in odprto licencirani, tako da lahko živijo zunaj učilnice in tako vplivajo na širšo skupnost.
Takšni projekti pogosto pripeljejo do ustvarjanja odprtih izobraževalnih virov (OER).